Posamezni dogodki bodo premierno dostopni preko spleta ob napovedani uri.

13.00: Nagovori ob otvoritvi spletnega sejma akademske knjige Liber.ac (dekan prof. dr. Roman Kuhar; predstojnik Oddelka za arheologijo doc. dr. Andrej Gaspari, podžupanja Mestne občine Ljubljana ga. Tjaša Ficko), dr. Mateja Gaber in Oda ginku ter glasbeni nastop tria Projekt Mesto (Sašo Debelec, Peter Pok, Tomaž Juvančič)


Tri razstave v mestu

Letošnji sejem akademske knjige Liber.ac bodo vizualno pospremile tri razstave:

Mestni kri(ti)ki: razstava družbenokritičnih plakatov, UL ALUO, smer Grafično oblikovanje (Plakatna galerija Figovec, otvoritev 7. 5. 2021)

Razstava ob 80-letnici Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL (avla Filozofske fakultete). Nagovor ob otvoritvi si lahko ogledate TUKAJ.

Razstava poljske književnosti. Sodobne poljske avtorice v slovenskih prevodih (Slovanska knjižnica, otvoritev 19. 5. 2021) Nagovor ob otvoritvi si lahko ogledate TUKAJ.


14.00: Predavanje Novejša spoznanja o urbanizmu in komunalni infrastrukturi rimske Emone (doc. dr. Andrej Gaspari)

Intenzivne zaščitne raziskave na območju rimske Emone so prinesle številna zanimiva odkritja o rabi prostora na levem bregu reke Ljubljanice pred  gradnjo kolonialne naselbine, ureditvi in značilno pravokotni zasnovi mesta, njegovih obrambnih napravah ter rastru insul, ulic in javnih prostorov/zgradb, pa tudi o gradbeno-tehničnih značilnostih arhitekture ter razvoju vodne oskrbe in komunalne infrastrukture. V predavanju bomo predstavili ključna nova  spoznanja raziskav zadnjih dveh desetletij.


15.00: Nevidno življenje odpadkov: pogovor s predstavitvijo igre Umazana igra in “pametnega smetnjaka” / video blog (vlog)

Izr. prof. dr. Dan Podjed bo v svojem vlogu predstavil delo na projektu Nevidno življenje odpadkov in razkril, kako poteka razvoj pametnega smetnjaka, ki je obenem  tudi čustven. Čeprav so odpadki resna stvar, pa se je mogoče o njihovem vplivu na okolje učiti tudi na igriv način – zato bo vlog prikazal tudi povsem novo  igro s kartami, ki se tematiki primerno imenuje Umazana igra in v kateri je zmagovalec tisti, ki kar najbolj zasvinja mesto.


16.00: Drznost povezuje: umetniška inventarizacija mestnih podob

Predstavitev ustvarjanja umetnika-fotografa Tadeja Vaukmana in umetnika-slikarja, člana skupine IRWIN, Romana Uranjeka. Kaj dandanes prevzame ali šokira gledalca umetniškega dela? Je to simbol, je to eksces, je to drznost? Zdi se, da Vaukmanu in Uranjeku nič od tega ni tuje. Še več – vse našteto je kljub  umetnosti nenaklonjenim časom vodilo v nove, tudi skupne razstave. Z gostoma se pogovarja dr. Mateja Gaber.



17.00: Filozofija puščave: ob izidu knjige Egiptovsko puščavništvo (ur. Jan Ciglenečki, Franci Zore, Nena Bobovnik, Ljubljana, ZZFF 2021).

Puščavništvo se je kot duhovno gibanje pojavilo in razvijalo tako v okviru krščanstva kot indijskih religioznih tradicij. V pogovoru se bodo gostje dotaknili  različnih vidikov fenomena puščavništva: Kdo so bili prvi puščavniki v Egiptu in Indiji? Kakšna je njihova literarna zapuščina? Na katerih temeljih stoji njihova duhovnost in asketsko-kontemplativne prakse? Kakšen je pomen njihove duhovnosti danes?
Gostje: izr. prof. dr. Borut Škodlar (Medicinska fakulteta UL), doc. dr. Nina Petek (FF UL), Nena Bobovnik (KU Leuven, FF UL), doc. dr. Jan Ciglenečki (FF UL).
Pogovor bo vodila asist. Manca Vinazza (FF UL).
Vabljeni na Zoom. Samo v živo!
Knjigo lahko prebirate na portalu E-knjige FF, kupite pa v spletni Knjigarni FF.


18.00: Ven za zdravje / poddaja

Naravne prvine omogočajo stik z naravo, ki ima dokazano zelo pozitiven učinek na počutje in zdravje ljudi in ga ni mogoče nadomestiti, zato je izjemnega  pomena načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne aktivnosti prebivalcev. Pri urbanem prostorskem načrtovanju so tovrstni premisleki ključni, saj  prostorsko načrtovanje neposredno vpliva na zdravje ljudi. O vsem tem v poddaji s sodelavci Urbanističnega inštituta Republike Slovenije.


19.00: Ljubljana in “Ljubljančani”: gledališka igra v izvedbi študentov in študentk Oddelka za arheologijo

Študentka Zala se zaradi prihajajočega izpita odpravi v knjižnico, da bi obnovila svoje znanje o zgodovini Ljubljane. Med učenjem ji na pomoč priskočijo  nepričakovane osebe, ki jo popeljejo skozi pomembnejša arheološka obdobja na območju današnje Ljubljane. Se bo Zali z dodatno pomočjo vendarle  uspelo naučiti za izpit? Video pripravila: Kaja Pavletič.


20.00: Tinkara Kovač v Knjigarni FF

Glasba in besede najdejo prostor vsepovsod. Posebna gostja letošnjega Sejma akademske knjige je Tinkara Kovač. Na zelo majcenem in intimnem koncertu v prostorih fakultetne knjigarne sta se ji pridružila priznana glasbenika Janez Dovč in Goran Krmac. Prisluhnite razpihanemu oblaku, sinjemu svetu, vetru z juga, morskim travam in ostalim lepim besedam, ki jih je ob spremljavi harmonike in tube zapela Tinkara. Koncert povezuje dr. Mateja Gaber.


11.00: Arhitektura Radia Študent

Arhitektura Radia Študent sega v leto 1969, ob ključnem trenutku študentskega gibanja, kateremu se, na vrhuncu ljubljanske študentske uporniške scene, pridruži tudi zasedena Filozofska fakulteta, leta 1971. Instituciji se skozi leta medsebojno oplajata: ogromno bivših, odpadlih in aktivnih študentov FF se steka v RŠ in mu nudijo intelektualno ter kulturno programsko vsebino. Študentje lahko RŠ koristijo kot poligon učenja o mediju, širijo svoj interes ter iščejo odvode izven akademskih klopi. Je vsebinska in prostorska proksimiteta med tema dvema institucijama zanimiva? Kar nas v pogovoru za Liber.ac predvsem zanima, je arhitektura RŠ – kako je ta študentska institucija vpeta v urbano ter akademsko tkivo in katera vozlišča uporablja za pretok in nabor informacij (in obratno – katera vozlišča se stikajo v RŠ).


14.00: Mesto na robu živčnega zloma

V času epidemije, ki je čas družbenih zapor in izrednih razmer, vladnih prepovedi in redkih sprostitev življenja, so se mesta poenotila drugače. Do zdaj so si  mesta krčevito prizadevala, da bi bila v tekmi z drugimi videti drugačna, namesto želene različnosti pa je bil izid kulturna homogenizacija in standardizacija.  Almodovarjevska prispodoba navaja na nekaj drugega: na svojevrstno otrplost ali celo popolno zamrtje življenja v mestih. Kaj je epidemija razkrila o mestu,  upravljanju z njim in bivanju v njem med zaporo, njegovi kulturi, uporabi javnih prostorov, načinih socializacije in nasprotovanja režimu zapore v urbanem  okolju?
Sodelujejo: Miha Kozorog – antropologija festivalov in turizma; Ana Kučan – krajinska arhitektura, načrtovanje javnega prostora /površin; Gregor Bulc –  »Urbana vrana, alternativne turistične ture« po Ljubljani (feministične, pankovske, postkomunistične); Klemen Ploštajner – stanovanjsko vprašanje; Primož Krašovec –  kritika politične ekonomije in sodobnega kapitalizma; Ičo Vidmar – alternativna mestna kultura, umetnostna produkcija urbanega prostora (tudi moderator).


15.00: Medkulturna mediacija in zdravstvo v Sloveniji: predstavitev knjige

Vabljeni_e na predstavitev znanstvene monografije Medkulturna mediacija in zdravstvo v Sloveniji, v kateri se izr. prof. dr. Uršula Lipovec Čebron in Juš Škraban posvečata analizi ključnih nalog medkulturne mediacije, kot so tolmačenje, podpora in zagovorništvo. Pri tem izhajata iz izsledkov lastnega terenskega raziskovanja, ki so prepleteni z ugotovitvami referenčnih del s tega področja.
Skupaj z avtorico in avtorjem monografije bosta monografijo predstavljali Ivanka Huber (NIJZ) in Vera Haliti (medkulturna mediatorka). Dogodek bo povezoval Denis Oprešnik.
Knjigo lahko prebirate na portalu E-knjige FF, kupite pa v spletni Knjigarni FF.


  
16.00: Ropanje starin in ogroženost kulturne dediščine v Srednjem Egiptu v luči politične, ekonomske in epidemiološke krize

Med letoma 2018–2019 so v okviru projekta “Ogrožene puščavske naselbine: Dokumentiranje koptske dediščine v Srednjem Egiptu in Vzhodni puščavi” potekale terenske raziskave in zaščitna dokumentacija naselbin zgodnjih egiptovskih puščavnikov. Če je ob zahodnih obalah Rdečega morja meniška kulturna dediščina ogrožena zlasti zaradi obsežnih gradbenih projektov, je v dolini Nila v zadnjih letih najbolj pereč problem porast ropanja starin. K temu so botrovali tudi »ugodni« zunanji pogoji, kot so globalna gospodarska kriza med leti 2009–2010, splošna destabilizacija razmer v času ti. »arabske pomladi« in kontrarevolucij ter nazadnje aktualna epidemiološka kriza. Predaval bo dr. Jan Ciglenečki.

Vabljeni na Zoom. (Geslo: 196320) Samo v živo!


17.00: Otroci in mladi med in po epidemiji covida-19

Za nami je več kot leto dni, ko zaradi vseh sprejetih ukrepov za zajezitev epidemije covida -19 beležimo številne dejavnike tveganja za zdrav psihofizični razvoj in učenje otrok ter mladih. Izsledki velikega števila do sedaj objavljenih domačih in tujih raziskav ter podatki analiz iz različnih okolij niso spodbudni, prav tako ne napovedi o dolgoročnosti negativnih učinkov na psihosocialni in spoznavni razvoj vseh otrok ter mladih, še posebej pa ranljivih skupin, na njihovo duševno zdravje ter na povečevanje neenakosti med njimi.
Zakaj so bili v času epidemije ravno otroci in mladi tako pogosto spregledani, kje vse so bile narejene napake, kakšne so možnosti za ublažitev negativnih učinkov na različnih področjih delovanja in kaj vse bo treba postoriti v prihodnosti, če naj se otroke in mlade vsaj deloma razbremeni (pre)velikega bremena epidemije in se jim omogoči, da se ponovno družijo in učijo v vrtcu in šoli, se igrajo na igriščih, obiskujejo kulturne prireditve, se ukvarjajo s športom, zabavajo, načrtujejo svojo izobraževalno in življenjsko pot.
Udeleženki in udeleženca okrogle mize: doc. dr. Jana Kodrič, klinična psihologinja, Pediatrična klinika UKC Ljubljana, izr. prof. dr. Gregor Starc, prof. športne vzgoje, Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, izr. prof. dr. Damijan Štefanc, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, doc. dr. Veronika Tašner, sociologija vzgoje, Pedagoška Fakulteta Univerze v Ljubljani. Okroglo mizo bo vodila zasl. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek.


18.00: Hej, hej, Ljubljančanke, kam ste namenjene?

Dr. Mateja Gaber predstavlja tri uspešne mlade ženske, ki so svojo ustvarjalno pot začele v prestolnici, njihove poti pa so začele voditi tudi izven meja Slovenije. Katarina Rešek – Kukla je dobitnica prestižne nagrade v Clermont Ferrandu za film Sestre, Petja Zorec je slovenska modna oblikovalka, ki je vse bolj prepoznavna tudi v mednarodnem prostoru, Dorotea Škrabo je grafična oblikovalka in vizualna umetnica mlajše generacije. Tri ženske, tri področja, tri zanimive zgodbe o uspehu.


19.00: Mestne ptice

Strip kot kulturno-umetniški medij doživlja renesanso in razmah tako v svetu kot v Sloveniji. V spletnem pogovoru se bo Žiga Valetič pogovarjal z založnico,  urednico in prevajalko stripov Anjo Zag Golob ter z Gašperjem Krajncem, avtorjem stripa Mestne ptice, ki je lansko leto izšel pri založbi VigeVageKnjige. Izvedeli bomo, do kakšne mere je izdelek osebnoizpoveden, kako v stripovskih dialogih najti pravo mero med pogovornim in zbornim jezikom, koliko časa nastaja stripovska zgodba, ki po obsegu presega vsaj 50 strani, kako avtor odkrije svojo tematiko in seveda, na kakšen način se založbe odločajo za izbiro svojih naslednjih projektov, zlasti v zvezi z domačimi avtoricami in avtorji.


20.00: Arheološki pogledi na srednjeveško urbanost

Večina sodobnih evropskih mest je nastala v srednjem veku in v svojem jedru še ohranjajo številne sledi tega časa. Toda kako verna in celovita je podoba  srednjeveških mest, kot nam jo izrisujejo ohranjene stavbe, ulična mreža in zgodovinski viri? Kako in kdaj so urbana središča v srednjem veku sploh  nastajala in kaj je opredeljevalo njihovo urbanost? Desetletja arheoloških raziskav razkrivajo številne podrobnosti o zgodnjem razvoju in podobi  srednjeveških mest, pa tudi o različnih vidikih življenja njihovih prebivalcev.

Predavanje: izr. prof. dr. Katarina Katja Predovnik, Oddelek za arheologijo


 

11.00: Spletna knjigarna ZUL – okno v svet Založbe Univerze v Ljubljani

Na sejmu Liber.ac 2021 bomo formalno predstavili skupno spletno knjigarno Založbe UL, na kateri bomo skušali ponuditi vse knjige, ki izhajajo v okviru Univerze v Ljubljani. Dr. Matevž Rudolf, vodja ZUL, bo predstavil vse funkcionalnosti spletne knjigarne, pogoje za sodelovanje članic UL pri skupni prodaji knjig in načrte za razvoj spletne trgovine v prihodnosti.

Vabljeni na Zoom.


14.00: Plakat – mesto kritike

Med oglaševalskimi mediji ima plakat najdaljšo in najbolj žlahtno tradicijo družbene kritike, političnih sporočil in kontrakulturne provokacije. Še danes  umeščenost v javni prostor omogoča, da kritična in angažirana sporočila dosežejo naključno publiko mimoidočih izven njihovih informacijskih mehurčkov.  Kakšna je percepcija družbenoangažiranega plakata danes? Zakaj je nujno, da plakati niso podrejeni le komercialnim sporočilom? Kako je korona spremenila plakat in njegovo pozicijo v mestu? Zakaj se format plakata ohranja tudi v digitalnih medijih in kakšne plakate oblikujejo digitalni domorodci? Razpravljata eksperta za plakat Radovan Jenko (ALUO – Akademija za likovno umetnost in oblikovanje) in Tomaž Drozg (Tam-Tam mestni plakati), povezuje Zala Velkavrh.

Vabljeni tudi v Plakatno galerijo Figovec v Ljubljani na razstavo družbenokritičnih plakatov Mestni kri(ti)ki.


15.00: Stopinje čez mejo: literarne stopinje koroških Slovencev

Felix Oliver Kohl, Erwin Köstler, Dominik Srienc in Andrej Leben se v monografiji Nadregionalna, večjezična, omrežena: literatura koroških Slovenk in Slovencev v preobrazbi lotevajo integralnega prikaza literature, ki je s sintagmo manjšinska literatura ni več mogoče ustrezno opisati. Literatura koroških Slovencev se je v zadnjih tridesetih letih spremenila v hibriden, diferenciran in gibljiv sistem z najrazličnejšimi umetniškimi in estetskimi izhodišči, hkrati pa jezik, etnična ali regionalna pripadnost niso več merodajni kriteriji pri opredelitvi in zaznavanju njihove literature. Moderatorka: doc. dr. Amalija Maček.


16.00: Žiga X Gombač: Grad, časovni zaklad

Ljubljanski grad skozi čas in zgodbe o gradu, ki vas bodo presenetile. 
Video pripravila: Kaja Pavletič.
Fotografija Belina (MGML, foto: Matevž Paternoster).


17.00: Kaj prevajati? Kdo snuje prevodni kanon?

Pogovor v okviru cikla »Pridobljeno s prevodom« Društva slovenskih književnih prevajalcev se bo osredotočal zlasti na vprašanji smernic in kriterijev izbora pri snovanju prevodnega kanona pri nas. Kakšna je pri tem vloga prevajalca in po katerih merilih se ravnajo uredniki pri zasnovi knjižnega programa, bodo spregovorili gosti omizja, Špela Pavlič, urednica založbe Beletrina, prevajalec Iztok Ilc in Aljoša Harlamov, urednik Cankarjeve založbe. Pogovor bo vodila prevajalka Mateja Seliškar Kenda.

Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.


18.00: Slovanski večer: Stopinje v slovanskih mestih

Na letošnjem Slovanskem večeru vas vabimo na pot po sledeh slovanskih mest v literaturi, arhitekturi in zgodovini. Za varen korak bodo poskrbeli izkušeni stezosledci in pustolovci z vseh študijskih smeri Oddelka za slavistiko. Potepali se bomo po Ohridu, brali razglednice iz Bolgarije, odkrivali skrivnostni Tretjitj, šli po sledeh Barbare Celjske, preiskovali temni Poznanj, iskali češki pečat v Ljubljani, obiskali rusko Novo mesto in se urili v etimologiji. (Tradicionalna majska prireditev Oddelka za slavistiko)

Vabljeni na Zoom. (Meeting ID: 944 7535 4929, Passcode: 643618)

Več na: Stopinje v slovanskih mestih.


19.00: Romanske orglice

Po lanskem sprehodu po pariških ulicah francistka Florence Gacoin-Marks predstavlja deset skladb iz romanskih dežel, ki jih igra na svoj inštrument, ustno harmoniko. Klasična glasba iz Francije, Italije, Romunije in Španije, bossa nova iz Brazilije, počasen tango iz Argentine in poseben hommage italijanskemu skladatelju Enniu Morriconeju, ki nas je točno pred enim letom zapustil, a bo njegova glasba za vedno odmevala v naših srcih. Lepo vabljeni k poslušanju tega spletnega glasbenega dogodka!

Za pokušino


20.00: Glasbeni potep po evropskih mestih s skupino I Benandanti

Ta mednarodna slovensko-italijanska zasedba nosi ime po “dobrih popotnikih”, ki so v 16. in 17. stoletju potovali od vasi do vasi in odganjali zle sile in uroke. Če so bili pri tem uspešni, je bila tudi letina dobra … Kot tedanji srednjeveški predhodniki, se tudi današnji I BENANDANTI z glasbo sprehajajo po našem prostoru – severnem delu Italije, Venetu, pa tudi območju Slovenije in Avstrije. Njihov glasbeni domet pa sega še dlje. Navzgor vse do Škotske, na evropskih tleh je skoraj ni dežele, katere se ne bi glasbeno dotaknili, pa vse preko Balkana do Bližnjega vzhoda. Slišati je tudi rusko, klezmer in romsko glasbo. Poslušalstvo navdušijo tudi s številnimi glasbenimi inštrumenti, ki jih hitro menjujejo, celo med samimi skladbami, pa tudi vizualno z njihovimi slikovitimi opravami.