10.00 Otvoritev

Študentski pevski zbor Filozofske fakultete in vabljeni gosti. Povezuje Matija Terglav.

11.30 Glasbena dediščina druge svetovne vojne na Slovenskem     

Od kdaj nas spremljajo uporniške pesmi (sužnjev, zatiranih ljudstev, kmetov …)? Ali je denimo partizanska pesem edina kulturna dediščina medvojnega časa na Slovenskem? Kaj vse smo takrat prepevali (ljudske pesmi)? Kako dandanes gledamo na petje, glasbeno ustvarjalnost tega zgodovinskega obdobja? Kdo so bili glavni ustvarjalci  glasbe? Kaj se je ohranilo do danes? Pogovarjali se bodo dr. Mateja Gaber (FF), dr. Nejc Sukljan (FF) in dr. Andrej Misson (AG).

13.00 Naveza   

Primarij Iztok Tomazin, specialist družinske in urgentne medicine, in redni profesor dr. Tomo Virk, predavatelj na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo FF, oba pa vrhunska alpinista, bosta skozi pogovor, ki ga bo moderiral prof. dr. Aleš Bjelčevič, prav tako alpinist in predavatelj na Oddelku za slovenistiko FF,  odstirala temelje njune močne naveze, ki drži še danes in ki se ni skrhala na premnogih plezanjih v zadnjih štirih desetletjih.

Podobno kot uspešna alpinistična naveza delujeta tudi kot celota v pisanju. V knjigi Naveza sta popisala številne skupne vzpone, skupne naveze, ki so poskrbele, da sta dva samotarja, ki sta se povsem naključno seznanila med služenjem vojaščine v rajnki JLA, navsezadnje postala tesna prijatelja.

13.00 Metoda Kemperl: Zoisova palača v Ljubljani in Milček Komelj: France Stele, spomini nanj, na njegovo delo in učence

Slovenska matica bo predstavila svoje najnovejše izdaje s področja zgodovine in umetnostne zgodovine. Akademik prof. dr. Milček Komelj bo govoril o Francetu Stelètu ob izidu obsežne knjige z naslovom France Stelè: Spomini nanj, na njegovo delo in učence, dr. Gašper Oitzl pa bo predstavil svojo monografijo o zgodovini železarjenja na Slovenskem do konca 16. stoletja z naslovom Od rude do železa. Ob tej priložnosti bomo omenili tudi izdajo študije o Zoisovi palači v Ljubljani, ki jo je pripravila prof. dr. Metoda Kemperl. Pogovor bo moderirala tajnica in urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.

13.30 Sprehod po prevajalski dediščini Ljubljane

V Ljubljani že več stoletij bivajo in ustvarjajo številni prevajalci in prevajalke, ki prevajajo tako iz slovenščine v tuje jezike kot iz tujih jezikov v slovenščino. Društvo slovenskih književnih prevajalcev je leta 2023, ob 70. obletnici aktivnega delovanja, zasnovalo tematsko ljubljansko prevajalsko pot. Približno dveurni sprehod po ožjem mestnem središču odstira značaj Ljubljane v obeležjih in zgodbah, ki pričajo o bogati prevajalski in prevodoslovni dediščini mesta in okolice.

Po sledeh prevajalske preteklosti vas bosta v torek, 25. marca 2025, ob 13.30 izpred Filozofske fakultete v Ljubljani (Aškerčeva 2) popeljali licencirana turistična vodnica in vodnica interpretatorka Barbara Izlakar ter predsednica DSKP Tanja Petrič, ki sta zasnovali pot. Na sprehodu se bomo ustavili tudi v Rokopisni zbirki NUK, kjer si bomo z mag. Marijanom Rupertom ogledali rokopisno zapuščino največjih slovenskih prevajalk in prevajalcev – od protestantizma do danes.

14.00 Pogledi na Branislavo Sušnik in njen prispevek k raziskavam paragvajskih staroselskih ljudstev

Zbornik Pogledi na Branislavo Sušnik in njen prispevek k raziskavam paragvajskih staroselskih ljudstev je izšel v zbirki Zupaničeva knjižnica ter je nastal v sodelovanju med Oddelkom za etnologijo in kulturno antropologijo in Katedro za španski jezik Oddelka za romanske jezike in književnosti. Namen zbornika je domači javnosti predstaviti slovensko-paragvajsko znanstvenico, ki je od petdesetih do devetdesetih let prejšnjega stoletja raziskovala paragvajska staroselska ljudstva. V Sloveniji so namreč njena dela na področjih etnolingvistike, antropologije in arheologije staroselskih ljudstev še vedno slabo poznana. V marsičem je bila pionirka. Raziskovala je na območju negostoljubnega, malo naseljenega območja paragvajskega Chaca med različnimi staroselskimi ljudstvi. Postavila je temelje paragvajske kulturne zgodovine ter močno zaznamovala etnologijo in antropologijo. V zborniku avtorji in avtorice iz Paragvaja, Urugvaja, Argentine in Slovenije predstavijo zgodovinske, družbenopolitične, jezikovne in etnične okoliščine v Paragvaju ter obravnavajo znanstvenoraziskovalno delo Branislave Sušnik, njena temeljna raziskovalna vprašanja, odnos do staroselcev in njihovega položaja v Paragvaju, vprašanje oblikovanja nacionalne identitete, Branislavo Sušnik kot znanstvenico v paragvajski družbi ter spomine in podobe o njej v domovini. Zbornik bodo predstavili urednika Jaka Repič in Uršula Marija Geršak in soavtorica Jasmina Markič.

14.30 Predstavitev projekta muzeološke prezentacije frančiškanske cerkve na Prešernovem trgu

Med letoma 2020 in 2024 so člani muzeološkega krožka, ki deluje na Oddelku za umetnostno zgodovino, izvedli projekt, katerega cilj je bil obiskovalcu frančiškanske cerkve predstaviti najpomembnejše vidike njene stavbne zgodovine in opreme s pomočjo napisnih tabel in zloženke. V okviru vodstva, ki ga bodo izvedle sodelujoče študentke in njihova mentorica, dr. Katja Mahnič, bodo predstavljeni potek in rezultati, pa tudi izzivi snovanja tovrstne predstavitve. Predstavitev bo potekala do 15.30, nato sledi voden ogled Frančiškanske knjižnice in muzeja. Zbor bo pred glavnim vhodom cerkve. Vstop je prost.

15.00 Primož Trubar med romantičnim kladivom in krščanskim nakovalom

V svojem predavanju bo Sašo Jerše izrisal podobo Primoža Trubarja, kot se je oblikovala v slovenskem zgodovinskem spominu v poznem 19. stoletju in kakršna ostaja postavljena v enega stranskih oltarjev slovenskega nacionalnega diskurza. Gre za podobo Trubarja, nacionalnega svetnika. Nasproti ji bo postavil podobo Trubarja, pavlinskega kristjana, kot jo je mogoče razbrati iz njegovih spisov. Podobi sta si vsaka k sebi.

16.00 Anica Kovačič – slovenska prijateljica Ane Frank

Anica Mislej (poročena Kovačič) je bila med drugo svetovno vojno aktivna v odporniškem gibanju. Leta 1945 je bila po izdaji deportirana v koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen, kjer je spoznala Ano Frank (Jovanović & Šaponja, 2018). V svojih spominih opisuje Ano Frank kot deklico na robu moči, ki je v krutih razmerah izgubljala upanje (Kovačič, 1945). Anica jo je poskušala opogumiti in ji vlivati moč, vendar je Ana 31. marca 1945 umrla v njenih rokah (Kovačič, 2011). Njeni spomini so ohranjeni v treh zapisih: Seznam preživelih (Kovačič, 1945), Znašli smo se v taborišču Bergen-Belsen (Kovačič, 1945) in Kratek življenjepis (Kovačič, 2011). V video intervjuju iz leta 2018, ki sta ga posnela zgodovinarja dr. Igor Jovanović in dr. Igor Šaponja, je podrobno opisala svoje srečanje z Ano Frank in njene zadnje dni (Jovanović & Šaponja, 2018). »To je taborišče, kjer smo morali gaziti po mrtvih, da ne bi gazili po umirajočih. Kraj, kjer je smrt izgubila vsako ceno in je človek prenehal biti celo številka.«

Anico Kovačič – slovensko prijateljico Ane Frank – bo predstavila Milena Mileva Blažić, PEF UL.

17.00    Uglasbene balade, ljudske pesmi, pravljice, romance, variante

Jani Kovačič, filozof, kantavtor in pedagog, ki skozi umetniško ustvarjanje preizprašuje meje preteklosti in sedanjosti. Njegovo delo sega od trubadurske poetike do sodobne kantavtorske pesmi, pri čemer je njegov izraz prepoznaven po močni intertekstualnosti (Kovačič, 2017). Ta vključuje ljudsko izročilo (Belokranjsko kolo, Ena ptička priletela, Riba Faronika idr.), literarno dediščino (Brižinski spomeniki, Prešeren, Villon, Rabelais idr.) ter filozofske vplive (Aristotel, Dostojevski – Disko Karamazovi, Nietzsche – Bog je mrtev, eksistencializem) idr. V njegovi glasbi se prepletajo kritična refleksija družbe, intelektualna pronicljivost in socialna empatija, pri čemer ohranja sintezo ljudskega in avtorskega – klasike, sodobne klasike in sodobnosti – pri čemer razvija individualni slog, ekspresivnost in humanistične vrednote.

»[…] Stoji mi mesto, stoji Hamelin, /na sredi mesta je gasa tišin, /po tej ulici so takrat odšli, /s strašno pesmijo in plesom so šli. /zdaj se tu rajat, ne plesat ne sme, /nikdar glasbila se ne oglasé, /grenak je spomin – vsem nam opomin tam sredi mesta, mesta Hamelin.«

18.00    »Znachor« / Zdravilec (1981)   

Film je posnet po romanu poljskega pisatelja Tadeusza Dołęge-Mostowicza iz leta 1937. Glavna oseba je slavni kirurg Rafał Wilczur, ki zaradi nesrečnih okoliščin izgubi spomin in svoj dom. Med tavanjem po deželi in iskanjem dela zaide v majhno vas, kjer postane vaški zdravilec, ne da bi vedel, kdo je v resnici. Zgodba o izgubi, usodi in moči ljubezni je bila posneta že večkrat, nazadnje leta 2023. Filmska različica iz leta 1981 z Jerzyjem Bińczyckim in Anno Dymno v glavnih vlogah ostaja klasika poljske kinematografije.

Režija: Jerzy Hoffman; 128 minut; uvodna predstavitev filma: Lidija Rezoničnik

Film si boste lahko ogledali v Slovanski knjižnici na Einspielerjevi 1 v Ljubljani.

18.00    Ljubezen, kdo ti dal je moč?

Te dni bo pri Znanstveni založbi FF UL izšla monografija o Waltherju von der Vogelweideju – najpomembnejšem pesniku nemškega visokega srednjega veka. Mateja Gaber nas bo s kratkim predavanjem popeljala med Waltherjeve 800 let stare stihe, ki so prvič prevedeni iz srednjevisoke nemščine v slovenščino. Waltherjeve pesmi se dotikajo srednjeveškega koncepta ljubezni – minne, še veliko bolj pa političnega dogajanja v Svetem rimsko-nemškem cesarstvu. Nekaj pesmi minezanga v slovenskem jeziku in ob čudoviti glasbeni spremljavi, ki jo je ustvaril Aldo Kumar, bodo izvedli: Erazem Izidor Grafenauer, Ema Krečič in Valentin Sojar.