10. sejem akademske knjige Liber.ac 2019 – Odprta znanost in univerzitetno založništvo, (21.–23. maj)

Leta 2019 smo s sejmom akademske knjige Liber.ac obeležili dve pomembni obletnici: 10. obletnico sejma in 100-letnico delovanja Univerze v Ljubljani in Filozofske fakultete. 10. LIBER.AC OB 100 LET FF UL, naslovljen Odprta znanost in univerzitetno založništvo, je tudi v slavnostnem letu opozarjal na raznolikost in visoko kakovost slovenskega akademskega založništva, poudarek je bil na predstavitvi in promociji najnovejših dosežkov znanosti ter interdisciplinarni razvojni usmeritvi v visokem šolstvu. Spremljevalne aktivnosti sejma, ki smo jih pripravili v sodelovanju s članicami UL, so največjo slovensko univerzo predstavile v vsej njeni raznolikosti in večdisciplinarnosti kot mednarodno odprto, prepoznano in k dialogu naravnano akademsko skupnost.

 10. LIBER.AC OB 100 LET FF UL je bil odmeven z več vidikov:

•  Odpiranje akademskega prostora širši javnosti, promocija najnovejših dosežkov raziskovalcev UL.
• Ozaveščanje raziskovalcev in založniških akterjev o pomenu odprte znanosti in odprtega dostopa.
• Promocija znanstvenega založništva.
• Priložnost za določitev univerzitetnih smernic za postavitev enotne digitalne platforme za znanstveni tisk, povezava založniške dejavnosti članic.
• Dvig kakovosti znanstvenega tiska UL, širjenje ugleda v Sloveniji in tujini.
• Raznolikost članic UL in njihovo povezovanje skozi sejemski dogodek.

 Razstavljavci na sejmu Liber.ac 2019

 Univerza v Ljubljani:

• Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
• Akademija za glasbo
• Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
• Biotehniška fakulteta
• Ekonomska fakulteta
• Fakulteta za arhitekturo
• Fakulteta za družbene vede
• Fakulteta za elektrotehniko
• Fakulteta za farmacijo
• Filozofska fakulteta
• Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
• Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
• Fakulteta za matematiko in fiziko
• Fakulteta za pomorstvo in promet
• Fakulteta za računalništvo in informatiko
• Fakulteta za socialno delo
• Fakulteta za strojništvo
• Fakulteta za šport
• Fakulteta za upravo
• Medicinska fakulteta
• Naravoslovnotehniška fakulteta
• Pedagoška fakulteta
• Pravna fakulteta
• Teološka fakulteta
• Veterinarska fakulteta
• Zdravstvena fakulteta
• Univerza v Ljubljani – arhivsko muzejska služba

Univerza v Mariboru:

• Univerzitetna založba

Univerza v Novi Gorici

• Založba Univerze v Novi Gorici

Univerza na Primorskem: 

• Založba Univerze na Primorskem

Ostali razstavljavci:

• Beletrina
• Inštitut za narodnostna vprašanja
• Društvo Slovenska matica
• Društvo slovenskih književnih prevajalcev
• Društvo humanistov Goriške (revija Razpotja)
• Društvo za teoretsko psihoanalizo
• Inštitut za novejšo zgodovino
• Kulturno-umetniško društvo Police Dubove
• Narodni muzej Slovenije
• Slovenska matica
• Studia humanitatis
• Založba ZRC, ZRC SAZU
• Založba /*cf
• Založba Krtina
• Založba Sophia
• Zgodovinski arhiv Ljubljana
• Znanstveno-raziskovalno središče Koper

Konferenca Univerzitetno založništvo

 11. sejem akademske knjige Liber.@c 2020 – Knjige z vrta (18.–24. maj)

Liber.ac smo 2020 zasnovali pod naslovom Stopinje v mestu in se še tesneje povezali z Mestno občino Ljubljana, ki je tudi sicer vse od začetka pokrovitelj sejma. Pripravili smo vrsto spremljevalnih dogodkov, ki v mestu odkrivajo kulturne, umetniške, raziskovalne in znanstvene sledi ter jih umeščajo v čas in prostor.

Ker se v letošnjem maju v mestu ne bomo mogli družiti v obsegu, kot bi si želeli, smo se odločili, da vsebinsko zasnovo spremljevalnega programa prestavimo na maj 2021, letošnjo prireditev pa izvedemo malo drugače in jo preselimo v virtualno okolje.

Tako smo za vas pripravili Liber.@c 2020: Knjige z vrta. Po spletnih stopinjah v mesto.

Prvi del, Knjige z vrta, se nanaša na spletni knjižni sejem, ki bo trajal od 18. do 24. maja 2020 in bo v čim širši meri povezal založnike akademskih knjig. Namesto v Foersterjevem vrtu bo tako knjige mogoče kupiti v spletnem vrtu.

V drugem delu, ki smo ga poimenovali Po spletnih stopinjah v mesto, pa bo oder prav tako zamenjal splet. Z »jagodnim izborom« skrbno pripravljenih spletnih spremljevalnih dogodkov vas bomo popeljali na arheosprehod in na ogled ljubljanskih invazivnih rastlin, spoznali bomo prostorsko sintakso Emone in si ogledali razstavo fotografij, pogovarjali se bomo o digitalnih sledeh, prisluhnili orglicam na pariških ulicah in še in še. Spremljevalni program se bo odvrtel v dneh od 19. do 21. maja 2020. Prijazno vas torej vabimo, da se udeležite spletnega sejma akademske knjige Liber.@c 2020, tokrat v prilagojeni obliki. Drugo leto pa se ponovno vidimo v živo! 

TOREK, 19. 5. 2020, 10.30 Nagovor dekana Filozofske fakultete UL ob otvoritvi spletnega sejma akademske knjige Liber.ac (VIDEO)

Dekan Filozofske fakultete UL dr. Roman Kuhar bo preko video povezave otvoril programski del spletni sejma akademske knjige Liber.ac 2020, ki smo ga poimenovali Po spletnih stopinjah v mesto. Ker se v letošnjem maju v Foersterjevem vrtu ne bomo mogli družiti v obsegu, kot bi si želeli, smo se odločili, da vsebinsko zasnovo spremljevalnega programa prestavimo na maj 2021, letošnjo prireditev pa izvedemo malo drugače in jo preselimo v virtualno okolje. Prisluhnite otvoritvenemu nagovoru in spoznajte »jagodni izbor« letošnjega spremljevalnega programa. 

TOREK, 19. 5. 2020, 11.00 RADIO ŠTUDENT: Urbana ekologija (POGOVOR V ŽIVO)

Mesta niso polna samo vrveža ljudi, naših transportnih sredstev, ampak se v njih skrivajo tudi druge živali in rastlinstvo. V pogovoru se bomo posvetili vprašanjem o tem, kako so se živali in rastline prilagodile na življenje v urbanih okoljih, kako jim ljudje omogočamo to življenje in kakšna je naša in njihova kakovost življenja v tako nenavadnem ekosistemu, kot je mesto. Posebej se bomo posvetili gozdovom in parkom ter rastlinstvu. Govorili bomo o gozdovih v mestih in izven njih ter o skrbi za gozdove. Dotaknili se bomo tudi invazivnih vrst. Sodelujejo: dr. Andrej Verlič, vodja službe Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, doc. dr. Blaž Repe, predavatelj na Oddelku za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Sebastjan Kovač, društvo Trajna, doc. dr. Al Vrezec, višji znanstveni sodelavec na Nacionalnem inštitutu za biologijo in kustos v Prirodoslovnem muzeju Slovenije ter urbani čebelar Gorazd Trušnovec. Pogovor bosta vodili Urša Adamič in Zarja Muršič. 

TOREK, 19. 5. 2020, 13.00 Arheotura (VIDEO)

Arheološke oči vidijo mesto bistveno drugače. Pod številnimi današnjimi cestami in tlakovanji se skrivajo številne zgodbe iz preteklosti. Skupaj z Manco Vinazza (Oddelek za arheologijo, FF UL) in dr. Damjanom Popičem (Oddelek za prevajalstvo UL FF) si bomo ogledali neme pričevalce, ki nas po zaslugi številnih arheoloških izkopavanj še danes opominjajo na njihov obstoj. Tako in situ kot v različnih muzejih.  

TOREK, 19. 5. 2020, 14.00 Invazivne tujerodne rastlinske vrste (VIDEO)

Skupaj z dr. Blažem Repetom (Oddelek za geografijo UL FF) si bomo ogledali problematiko invazivnih rastlin v mestu. Živa bitja težimo k stalnemu širjenju svojega življenjskega prostora, saj si s tem zagotavljamo več naravnih oziroma osnovnih življenjskih dobrin (prostor, svetloba, voda, hrana…). To zelo učinkovito počne človek, k temu tudi celotno zemeljsko zgodovino stremijo rastline in živali. Pri osvajanju teritorija se srečujemo s kopico ovir in težav, kot so fizične prepreke (oceani, obsežna gorovja), neugodno podnebje (previsoke ali prenizke temperature, premalo padavin), bolezni ali pa domorodni organizmi enostavno niso pripravljeni deliti novega teritorija s prišleki. Invazivnim vrstam je te ovire pomagal zaobiti človek s svojim nespametnim ravnanjem. V “Novem svetu” pa se počutijo izvrstno, saj so vse po vrsti skromne, prilagodljive in brez naravnih sovražnikom obenem pa agresivne, iznajdljive in neuničljive. 1, 2, 3, 4, BUM ! In so povsod. Hočeš-nočeš jih (najprej) hočemo, (potem pa) nočemo (ko zaradi njih kihamo ali pa nam jedo solato). Tujerodni dresniki niso izjema.  

TOREK, 19. 5. 2020, 15.00 Čum v središču mesta – Sledi tradicije v oddaljenih uralskih kulturah (SPLETNA RAZSTAVA FOTOGRAFIJ)

Spletna razstava Čum v središču mesta – Sledi tradicije v oddaljenih uralskih kulturah v petdesetih fotografijah, ki so jih posneli madžarski jezikoslovci, predstavlja prizore iz življenja uralskih ljudstev v 21. stoletju – na primer praznovanja (obredi, noše), domače obrti, bivališča in prehrano. Teh ljudstev v Evropi ne poznamo dobro. Ker madžarski jezik spada v uralsko jezikovno družino, pa se delo številnih madžarskih raziskovalcev osredotoča na raziskovanje jezikovnih, etnografskih in prazgodovinskih značilnosti prav njih. Delno zato, ker ta ljudstva v glavnem živijo kot manjšinske etnične skupine (v Rusiji, na Norveškem, Finskem in Švedskem), lahko med njimi opazujemo prežitke starih tradicij, tako v vsakdanjem življenju, kot tudi pri tradicionalnih obredih. Razstavljene fotografije omogočajo vpogled v življenja Samov, Marijcev, Udmurtov, Komi-Permjakov, Hantov, Ngasanov, Enetov, pa tudi dveh avtohtonih manjšin, ki se nahajata izven Urala in živita na polotoku Tajmir.

Dogodek je pripravil Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje, lektorat za madžarski jezik v sodelovanju z Oddelkom za zgodovinsko lingvistiko in uralske študije pri Raziskovalnem inštitutu za lingvistiko v Budimpešti.

VSTOP V GALERIJO JE DOSTOPEN TUKAJ.  

SREDA, 20. 5. 2020, 10.30 Digitalne sledi (PODDAJA) V tokratni poddaji Liber.aca bosta Tina Munda in David Bordon, študentka in študent tolmačenja na Oddelku za prevajalstvo FF UL, gostila dr. Dana Podjeda, antropologa, profesorja in profesionalnega “voajerja”, kot si pravi sam. Zakaj voajer? Ker – kot pravemu antropologu pritiče – rad opazuje ljudi. Opazuje njihova vedenja, posebno pozornost pa je posvetil predvsem temu, kaj počnejo na spletu. O tem je poglobljeno pisal v svoji najnovejši knjigi Videni (ZRC SAZU, 2019). Pogovarjali se bomo torej o digitalnih sledeh, ki jih vsi hote ali nehote, vede ali nevede puščamo za seboj, in kam peljejo sodobno družbo. Pomudili pa se bomo tudi pri učinku trenutne situacije na našo virtualno persono. In še kak ocvirek, ki ga lahko od tako učenega in dinamičnega sogovornika zlahka pričakujemo. 

SREDA, 20. 5. 2020, 12.00 Mesto kot stroj: analiza prostorske skladnje Emone (VIDEO) Mesta so največji in najzapletenejši artefakt, kar so jih naredili Rimljani. Eden takih je tudi kolonija Emona, predhodnica današnje Ljubljane. Kako razumeti te kompleksne artefakte? Dosedanji diskurz o Emoni kot rimskem mestu se je osredotočal predvsem na formo, obliko mesta. Najuspešnejši in najvplivnejši tovrsten projekt je bila analiza modularne zasnove Emone Milice Detoni in Tineta Kurenta. Njuna Modularna rekonstrukcija Emone je poudarjala urbanistične in arhitekturne pravilnosti Emone. Fascinirana sta s pravilnostjo, ortogonalnostjo, prostorskim redom, z idejo o Rimljanih kot vrhunskih gradbenikih, ki so znali utelesiti ideje reda, pravilnosti in simetrije. Vendar mesto ni zgolj bolj ali manj pravilna forma, ni zgolj arhitektura. Mesta niso samo artefakti, so tudi institucije. Opravljajo celo vrsto funkcij in pravzaprav obstajajo zato, da rešujejo nekatere probleme. Mesta so utelešene ideologije, ki jih beremo in živimo, reproduciramo s telesi, z vzorci vsakodnevnih praks bivanja v mestu. Rimska mesta niso le odsevala rimske imperialne ideologije,temveč so jo tudi sooblikovala in reproducirala. Kako? Izvedite skupaj z dr. Dimitrijem Mlekužem Vrhovnikom (Oddelek za arheologijo, FF UL) in dr. Bernardo Županek (Muzej in galerije mesta Ljubljane). 

SREDA, 20. 5. 2020, 14.00 Stopinje v mestu – Zvočni in čutni sprehod po Ljubljani (SPLETNA DELAVNICA) V okviru sejma Liber.ac bodo dr. Rajko Muršič (Oddelek za etnologijo FF UL), Blaž Bajič in Sandi Abram izvedli dve spletni delavnici, in sicer: Delavnica 1: Akustično okolje Ljubljane – zvočni sprehod. Delavnica 2: Senzorično okolje Ljubljane – čutni sprehod. Posamezna delavnica se bo izvedla s pomočjo aplikacije Zoom z do 10 udeleženci in udeleženkami, ki vključuje tudi kratek individualni sprehod v okolici svojega doma. Trajanje delavnice: 60 minut (kratka predstavitev delavnice v spletnem okolju aplikacije Zoom – 10 minut; individualni sprehod (ali z nekom iz gospodinjstva) – 20 minut; diskusija po sprehodu 20 minut). Na sprehodu bo zaželeno zvočno in vizualno snemanje s svojim mobilnim telefonom ali go-pro kamero. Prijave na delavnice sprejemamo na elektronski naslov rajko.mursic@ff.uni-lj.si najpozneje eno uro pred izvedbo delavnice. V primeru več prijav bo izvajalec lahko izvedel več delavnic vzporedno, o čemer bodo prijavitelji pravočasno obveščeni. Delavnici organizira Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo v sodelovanju s projektno skupino z Univerze Vzhodne Finske (projekt Sensotra – Čutne transformacije in transgeneracijski okoljski odnosi v Evropi med letoma 1950 in 2020, ERC-2015-AdG 694893) 

SREDA, 20. 5. 2020, 16.00 Recital Nine Misson in Tilna Drakslerja (VIDEO) Program: Jure Robežnik: Ljubljančanke Jure Robežnik: Na vrhu nebotičnika Jože Privšek: Nad mestom se dani Gilbert Bécaud: L’important c’est la rose Gilbert Bécaud: Nathalie

Nina Misson je magistrska študentka na Oddelku za umetnostno zgodovino FF. Po zaključenih šestih razredih klavirja je več let na harmoniju spremljala otroški cerkveni pevski zbor v župniji Škofja Loka. Program solopetja je dokončala leta 2019 in v času šolanja opravila mojstrski tečaj petja pod vodstvom Therese Plut s skladbo Er, der Herrlichste von allen R. Schumanna. Od leta 2014 nastopa na raznih prireditvah (Historial Škofja Loka, Oglasbena Loka, Tek štirih mostov, Blagoslovi me, moj talisman, Slavnostna akademija ob stoletnici Filozofske fakultete in drugje, večkrat ob spremljavi očeta, dr. Andreja Missona.

Tilen Draksler je magistriral iz orkestrskega dirigiranja na Akademiji “Karatina Gurska” v Madridu, pod mentorstvom maestra Georgeja Pehlivaniana. Klavir je diplomiral v razredu Tatjane Ognjanović na Akademiji za glasbo v Ljubljani, podiplomski študij pa končal na “Budapest Music Franz Liszt Academy” pod mentorstvom Laszla Baranyaya. Je ustanovitelj in idejni vodja Festivala Amadeo ter Orkestra Amadeo.

ČETRTEK, 20. 5. 2020, 10.00 Žiga X Gombač: Zgodba stiške kneginje (VIDEO)Skupaj z mladinskim pisateljem Žigom X Gombačem bomo skočili naravnost v železno dobo. V prazgodovinsko naselbino nad Virom pri Stični, kjer se dogaja zanimiva ženitev. Snubci so prišli od blizu in daleč, vsi pa želijo osvojiti srce poglavarjeve hčere Vire. A poglavarjeva hči ima svoje načrte in poglede na svet. Obeta se enkraten in na trenutke navihan vpogled v življenje ljudi v železni dobi.

ČETRTEK, 20. 5. 2020, 12.00 Priložnosti in bremena opuščenih in funkcionalno razvrednotenih območij v Ljubljani (VIDEO)

Kako (odgovorno) ravnamo s prostorom v Ljubljani si bomo ogledali na skupnem virtualnem sprehodu. Nekoliko podrobneje se bomo seznanili z izbranimi razvrednotenimi območji ter ugotavljali, kakšne sledi lahko v prostoru puščajo hitre spremembe človekovih dejavnosti pa tudi odsotnost celovitega razvojno-prostorskega načrtovanja. Leta 2017 smo v Sloveniji prvič popisali in vzpostavili evidenco funkcionalno degradiranih območij. Leta 2020 smo z ažuriranjem evidence ugotovili, da je v Sloveniji skupaj 1132 razvrednotenih območij, samo v Mestni občini Ljubljana pa kar 103. Z nekoliko bolj poglobljenim vpogledom v Tobačno mesto, Hotel Bellevue, nelegalna območja odlaganja in še nekatere druge lokacije bomo spoznali posledice odsotnosti mehanizmov trajnostnega prostorskega načrtovanja in razmišljali o možnostih in priložnostih za tovrstna območja. Raziskovanje funkcionalno razvrednotenih območij poteka na Oddelku za geografijo (UL FF) že od leta 2015, kratek virtualen sprehod po Ljubljani pa so za priložnost sejma akademske knjige Liber.ac pripravili dr. Barbara Lampič, Lea Rebernik, Nejc Bobovnik in dr. Simon Kušar (vsi Oddelek za geografijo UL FF).

ČETRTEK, 20. 5. 2020, 15.00 Priložnosti za mednarodno sodelovanje raziskovalcev (VIDEO)

V kratki predstavitvi, namenjeni raziskovalcem, ki bi se radi seznanili s priložnostmi in možnostmi za sodelovanje v mednarodnih projektih, bodo predstavljena različna orodja za mednarodno povezovanje. Udeleženci predstavitve se bodo seznanili z različnimi informacijskimi platformami, podpornimi mehanizmi na univerzitetni in fakultetni ravni ter orodji mreženja, ki jim lahko odprejo nove priložnosti za sodelovanje v mednarodnih projektih. Dogodek, ki ga bo vodila Ema Karo, bo potekal tudi v sklopu preddogodkov Evropske noči raziskovalcev 2020 – Humanistika, to si ti!

ČETRTEK, 20. 5. 2020, 17.30 Glasba s pariških ulic (VIDEO)

Rojena Parižanka dr. Florence Gacoin-Marks, docentka za francosko književnost na Filozofski fakulteti UL, nam bo predstavila in ob spremljavi zaigrala šest skladb oz. pesmi, ki so povezane s francosko prestolnico. Predstavitev bo v slovenščini s francoskimi podnapisi. Vabljeni k poslušanju!

 Razstavljavci na sejmu Liber.ac 2020

SEZNAM ZALOŽB, KI LETOS SODELUJEJO NA SPLETNEM KNJIŽNEM SEJMU LIBER.@C 2020: KNJIGE Z VRTA

Akademija za gledališče, radio, film in televizijo UL / Akademija za likovno umetnost in oblikovanje UL / Annales ZRS, znanstvena založba ZRS Koper / Beletrina, zavod za založniško dejavnost / Biotehniška fakulteta UL / Botanični vrt UL / Društvo slovenskih književnih prevajalcev / Društvo za teoretsko psihoanalizo / Evropska noč raziskovalcev 2020 – Humanistika, to si ti! / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL / Inštitut za narodnostna vprašanja / Književno društvo Hiša poezije / Kulturno-umetniško društvo Pólice Dubove / LUD Literatura / Modrijan založba / Muzej in galerije mesta Ljubljane / Revija Razpotja / Slovenska matica / Studia Humanitatis / Univerzitetna založba Univerze v Mariboru / Založba /*cf / Založba Aristej / Založba Fakultete za socialno delo UL / Založba Fakultete za upravo UL / Založba FDV / Založba INZ / Založba Krtina / Založba KUD Logos / Založba Malinc / Založba Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije, ToKnowPress / Založba Sophia / Založba UL Pedagoške fakultete / Založba Univerze na Primorskem / Založba Univerze v Novi Gorici / Založba ZRC / Zgodovinski arhiv Ljubljana / Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Založbe so spletne stojnice zaprle v nedeljo, 24. maja 2020.

Posvet o spreminjanju vrednotenja raziskovalne dejavnosti

 12. sejem akademske knjige Liber.@c 2021 – Stopinje v mestu (18.–20. maj)

Liber.@c 2021 smo zasnovali pod naslovom Stopinje v mestu. Pripravili smo vrsto dogodkov, ki v mestu odkrivajo kulturne, umetniške, raziskovalne in znanstvene sledi ter jih umeščajo v čas in prostor – večino spremljevalnega programa smo zaradi epidemije preselili v virtualno okolje.

TOREK 18. 5. 2021 – 13.00: Nagovori ob otvoritvi spletnega sejma akademske knjige Liber.ac (dekan prof. dr. Roman Kuhar; predstojnik Oddelka za arheologijo doc. dr. Andrej Gaspari, podžupanja Mestne občine Ljubljana ga. Tjaša Ficko), dr. Mateja Gaber in Oda ginku ter glasbeni nastop tria Projekt Mesto (Sašo Debelec, Peter Pok, Tomaž Juvančič)

Tri razstave v mestu

Letošnji sejem akademske knjige Liber.ac bodo vizualno pospremile tri razstave:

Mestni kri(ti)ki: razstava družbenokritičnih plakatov, UL ALUO, smer Grafično oblikovanje (Plakatna galerija Figovec, otvoritev 7. 5. 2021)

Razstava ob 80-letnici Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL (avla Filozofske fakultete). Nagovor ob otvoritvi si lahko ogledate TUKAJ.

Razstava poljske književnosti. Sodobne poljske avtorice v slovenskih prevodih (Slovanska knjižnica, otvoritev 19. 5. 2021) Nagovor ob otvoritvi si lahko ogledate TUKAJ.

TOREK 18. 5. 2021 – 14.00: Predavanje Novejša spoznanja o urbanizmu in komunalni infrastrukturi rimske Emone (doc. dr. Andrej Gaspari)

Intenzivne zaščitne raziskave na območju rimske Emone so prinesle številna zanimiva odkritja o rabi prostora na levem bregu reke Ljubljanice pred  gradnjo kolonialne naselbine, ureditvi in značilno pravokotni zasnovi mesta, njegovih obrambnih napravah ter rastru insul, ulic in javnih prostorov/zgradb, pa tudi o gradbeno-tehničnih značilnostih arhitekture ter razvoju vodne oskrbe in komunalne infrastrukture. V predavanju bomo predstavili ključna nova  spoznanja raziskav zadnjih dveh desetletij.

TOREK 18. 5. 2021 – 15.00: Nevidno življenje odpadkov: pogovor s predstavitvijo igre Umazana igra in “pametnega smetnjaka” / video blog (vlog)

Izr. prof. dr. Dan Podjed bo v svojem vlogu predstavil delo na projektu Nevidno življenje odpadkov in razkril, kako poteka razvoj pametnega smetnjaka, ki je obenem  tudi čustven. Čeprav so odpadki resna stvar, pa se je mogoče o njihovem vplivu na okolje učiti tudi na igriv način – zato bo vlog prikazal tudi povsem novo  igro s kartami, ki se tematiki primerno imenuje Umazana igra in v kateri je zmagovalec tisti, ki kar najbolj zasvinja mesto.

TOREK 18. 5. 2021 – 16.00: Drznost povezuje: umetniška inventarizacija mestnih podob

Predstavitev ustvarjanja umetnika-fotografa Tadeja Vaukmana in umetnika-slikarja, člana skupine IRWIN, Romana Uranjeka. Kaj dandanes prevzame ali šokira gledalca umetniškega dela? Je to simbol, je to eksces, je to drznost? Zdi se, da Vaukmanu in Uranjeku nič od tega ni tuje. Še več – vse našteto je kljub  umetnosti nenaklonjenim časom vodilo v nove, tudi skupne razstave. Z gostoma se pogovarja dr. Mateja Gaber.

TOREK 18. 5. 2021 – 17.00: Filozofija puščave: ob izidu knjige Egiptovsko puščavništvo (ur. Jan Ciglenečki, Franci Zore, Nena Bobovnik, Ljubljana, ZZFF 2021).

Puščavništvo se je kot duhovno gibanje pojavilo in razvijalo tako v okviru krščanstva kot indijskih religioznih tradicij. V pogovoru se bodo gostje dotaknili  različnih vidikov fenomena puščavništva: Kdo so bili prvi puščavniki v Egiptu in Indiji? Kakšna je njihova literarna zapuščina? Na katerih temeljih stoji njihova duhovnost in asketsko-kontemplativne prakse? Kakšen je pomen njihove duhovnosti danes? Gostje: izr. prof. dr. Borut Škodlar (Medicinska fakulteta UL), doc. dr. Nina Petek (FF UL), Nena Bobovnik (KU Leuven, FF UL), doc. dr. Jan Ciglenečki (FF UL). Pogovor bo vodila asist. Manca Vinazza (FF UL). Vabljeni na Zoom. Samo v živo! Knjigo lahko prebirate na portalu E-knjige FF, kupite pa v spletni Knjigarni FF.

TOREK 18. 5. 2021 – 18.00: Ven za zdravje / poddaja

Naravne prvine omogočajo stik z naravo, ki ima dokazano zelo pozitiven učinek na počutje in zdravje ljudi in ga ni mogoče nadomestiti, zato je izjemnega  pomena načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne aktivnosti prebivalcev. Pri urbanem prostorskem načrtovanju so tovrstni premisleki ključni, saj  prostorsko načrtovanje neposredno vpliva na zdravje ljudi. O vsem tem v poddaji s sodelavci Urbanističnega inštituta Republike Slovenije.

TOREK 18. 5. 2021 – 19.00: Ljubljana in “Ljubljančani”: gledališka igra v izvedbi študentov in študentk Oddelka za arheologijo

Študentka Zala se zaradi prihajajočega izpita odpravi v knjižnico, da bi obnovila svoje znanje o zgodovini Ljubljane. Med učenjem ji na pomoč priskočijo  nepričakovane osebe, ki jo popeljejo skozi pomembnejša arheološka obdobja na območju današnje Ljubljane. Se bo Zali z dodatno pomočjo vendarle  uspelo naučiti za izpit? Video pripravila: Kaja Pavletič.

TOREK 18. 5. 2021 – 20.00: Tinkara Kovač v Knjigarni FF

Glasba in besede najdejo prostor vsepovsod. Posebna gostja letošnjega Sejma akademske knjige je Tinkara Kovač. Na zelo majcenem in intimnem koncertu v prostorih fakultetne knjigarne sta se ji pridružila priznana glasbenika Janez Dovč in Goran Krmac. Prisluhnite razpihanemu oblaku, sinjemu svetu, vetru z juga, morskim travam in ostalim lepim besedam, ki jih je ob spremljavi harmonike in tube zapela Tinkara. Koncert povezuje dr. Mateja Gaber.

SREDA, 19. 5. 2021 – 11.00: Arhitektura Radia Študent

Arhitektura Radia Študent sega v leto 1969, ob ključnem trenutku študentskega gibanja, kateremu se, na vrhuncu ljubljanske študentske uporniške scene, pridruži tudi zasedena Filozofska fakulteta, leta 1971. Instituciji se skozi leta medsebojno oplajata: ogromno bivših, odpadlih in aktivnih študentov FF se steka v RŠ in mu nudijo intelektualno ter kulturno programsko vsebino. Študentje lahko RŠ koristijo kot poligon učenja o mediju, širijo svoj interes ter iščejo odvode izven akademskih klopi. Je vsebinska in prostorska proksimiteta med tema dvema institucijama zanimiva? Kar nas v pogovoru za Liber.ac predvsem zanima, je arhitektura RŠ – kako je ta študentska institucija vpeta v urbano ter akademsko tkivo in katera vozlišča uporablja za pretok in nabor informacij (in obratno – katera vozlišča se stikajo v RŠ).

SREDA, 19. 5. 2021 – 14.00: Mesto na robu živčnega zloma

V času epidemije, ki je čas družbenih zapor in izrednih razmer, vladnih prepovedi in redkih sprostitev življenja, so se mesta poenotila drugače. Do zdaj so si  mesta krčevito prizadevala, da bi bila v tekmi z drugimi videti drugačna, namesto želene različnosti pa je bil izid kulturna homogenizacija in standardizacija.  Almodovarjevska prispodoba navaja na nekaj drugega: na svojevrstno otrplost ali celo popolno zamrtje življenja v mestih. Kaj je epidemija razkrila o mestu,  upravljanju z njim in bivanju v njem med zaporo, njegovi kulturi, uporabi javnih prostorov, načinih socializacije in nasprotovanja režimu zapore v urbanem  okolju? Sodelujejo: Miha Kozorog – antropologija festivalov in turizma; Ana Kučan – krajinska arhitektura, načrtovanje javnega prostora /površin; Gregor Bulc –  »Urbana vrana, alternativne turistične ture« po Ljubljani (feministične, pankovske, postkomunistične); Klemen Ploštajner – stanovanjsko vprašanje; Primož Krašovec –  kritika politične ekonomije in sodobnega kapitalizma; Ičo Vidmar – alternativna mestna kultura, umetnostna produkcija urbanega prostora (tudi moderator).

SREDA, 19. 5. 2021 – 15.00: Medkulturna mediacija in zdravstvo v Sloveniji: predstavitev knjige

Vabljeni_e na predstavitev znanstvene monografije Medkulturna mediacija in zdravstvo v Sloveniji, v kateri se izr. prof. dr. Uršula Lipovec Čebron in Juš Škraban posvečata analizi ključnih nalog medkulturne mediacije, kot so tolmačenje, podpora in zagovorništvo. Pri tem izhajata iz izsledkov lastnega terenskega raziskovanja, ki so prepleteni z ugotovitvami referenčnih del s tega področja. Skupaj z avtorico in avtorjem monografije bosta monografijo predstavljali Ivanka Huber (NIJZ) in Vera Haliti (medkulturna mediatorka).  Dogodek bo povezoval Denis Oprešnik. Knjigo lahko prebirate na portalu E-knjige FF, kupite pa v spletni Knjigarni FF.

  SREDA, 19. 5. 2021 – 16.00: Ropanje starin in ogroženost kulturne dediščine v Srednjem Egiptu v luči politične, ekonomske in epidemiološke krize

Med letoma 2018–2019 so v okviru projekta “Ogrožene puščavske naselbine: Dokumentiranje koptske dediščine v Srednjem Egiptu in Vzhodni puščavi” potekale terenske raziskave in zaščitna dokumentacija naselbin zgodnjih egiptovskih puščavnikov. Če je ob zahodnih obalah Rdečega morja meniška kulturna dediščina ogrožena zlasti zaradi obsežnih gradbenih projektov, je v dolini Nila v zadnjih letih najbolj pereč problem porast ropanja starin. K temu so botrovali tudi »ugodni« zunanji pogoji, kot so globalna gospodarska kriza med leti 2009–2010, splošna destabilizacija razmer v času ti. »arabske pomladi« in kontrarevolucij ter nazadnje aktualna epidemiološka kriza. Predaval bo dr. Jan Ciglenečki. Vabljeni na Zoom. (Geslo: 196320) Samo v živo!

SREDA, 19. 5. 2021 – 17.00: Otroci in mladi med in po epidemiji covida-19

Za nami je več kot leto dni, ko zaradi vseh sprejetih ukrepov za zajezitev epidemije covida -19 beležimo številne dejavnike tveganja za zdrav psihofizični razvoj in učenje otrok ter mladih. Izsledki velikega števila do sedaj objavljenih domačih in tujih raziskav ter podatki analiz iz različnih okolij niso spodbudni, prav tako ne napovedi o dolgoročnosti negativnih učinkov na psihosocialni in spoznavni razvoj vseh otrok ter mladih, še posebej pa ranljivih skupin, na njihovo duševno zdravje ter na povečevanje neenakosti med njimi. Zakaj so bili v času epidemije ravno otroci in mladi tako pogosto spregledani, kje vse so bile narejene napake, kakšne so možnosti za ublažitev negativnih učinkov na različnih področjih delovanja in kaj vse bo treba postoriti v prihodnosti, če naj se otroke in mlade vsaj deloma razbremeni (pre)velikega bremena epidemije in se jim omogoči, da se ponovno družijo in učijo v vrtcu in šoli, se igrajo na igriščih, obiskujejo kulturne prireditve, se ukvarjajo s športom, zabavajo, načrtujejo svojo izobraževalno in življenjsko pot. Udeleženki in udeleženca okrogle mize: doc. dr. Jana Kodrič, klinična psihologinja, Pediatrična klinika UKC Ljubljana, izr. prof. dr. Gregor Starc, prof. športne vzgoje, Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, izr. prof. dr. Damijan Štefanc, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, doc. dr. Veronika Tašner, sociologija vzgoje, Pedagoška Fakulteta Univerze v Ljubljani. Okroglo mizo bo vodila zasl. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek.

SREDA, 19. 5. 2021 – 18.00: Hej, hej, Ljubljančanke, kam ste namenjene?

Dr. Mateja Gaber predstavlja tri uspešne mlade ženske, ki so svojo ustvarjalno pot začele v prestolnici, njihove poti pa so začele voditi tudi izven meja Slovenije. Katarina Rešek – Kukla je dobitnica prestižne nagrade v Clermont Ferrandu za film Sestre, Petja Zorec je slovenska modna oblikovalka, ki je vse bolj prepoznavna tudi v mednarodnem prostoru, Dorotea Škrabo je grafična oblikovalka in vizualna umetnica mlajše generacije. Tri ženske, tri področja, tri zanimive zgodbe o uspehu.

SREDA, 19. 5. 2021 – 19.00: Mestne ptice

Strip kot kulturno-umetniški medij doživlja renesanso in razmah tako v svetu kot v Sloveniji. V spletnem pogovoru se bo Žiga Valetič pogovarjal z založnico,  urednico in prevajalko stripov Anjo Zag Golob ter z Gašperjem Krajncem, avtorjem stripa Mestne ptice, ki je lansko leto izšel pri založbi VigeVageKnjige. Izvedeli bomo, do kakšne mere je izdelek osebnoizpoveden, kako v stripovskih dialogih najti pravo mero med pogovornim in zbornim jezikom, koliko časa nastaja stripovska zgodba, ki po obsegu presega vsaj 50 strani, kako avtor odkrije svojo tematiko in seveda, na kakšen način se založbe odločajo za izbiro svojih naslednjih projektov, zlasti v zvezi z domačimi avtoricami in avtorji.

SREDA, 19. 5. 2021 – 20.00: Arheološki pogledi na srednjeveško urbanost

Večina sodobnih evropskih mest je nastala v srednjem veku in v svojem jedru še ohranjajo številne sledi tega časa. Toda kako verna in celovita je podoba  srednjeveških mest, kot nam jo izrisujejo ohranjene stavbe, ulična mreža in zgodovinski viri? Kako in kdaj so urbana središča v srednjem veku sploh  nastajala in kaj je opredeljevalo njihovo urbanost? Desetletja arheoloških raziskav razkrivajo številne podrobnosti o zgodnjem razvoju in podobi  srednjeveških mest, pa tudi o različnih vidikih življenja njihovih prebivalcev. Predavanje: izr. prof. dr. Katarina Katja Predovnik, Oddelek za arheologijo

ČETRTEK, 20. 5. 2021 – 11.00: Spletna knjigarna ZUL – okno v svet Založbe Univerze v Ljubljani

Na sejmu Liber.ac 2021 bomo formalno predstavili skupno spletno knjigarno Založbe UL, na kateri bomo skušali ponuditi vse knjige, ki izhajajo v okviru Univerze v Ljubljani. Dr. Matevž Rudolf, vodja ZUL, bo predstavil vse funkcionalnosti spletne knjigarne, pogoje za sodelovanje članic UL pri skupni prodaji knjig in načrte za razvoj spletne trgovine v prihodnosti. Vabljeni na Zoom.

ČETRTEK, 20. 5. 2021 – 14.00: Plakat – mesto kritike

Med oglaševalskimi mediji ima plakat najdaljšo in najbolj žlahtno tradicijo družbene kritike, političnih sporočil in kontrakulturne provokacije. Še danes  umeščenost v javni prostor omogoča, da kritična in angažirana sporočila dosežejo naključno publiko mimoidočih izven njihovih informacijskih mehurčkov.  Kakšna je percepcija družbenoangažiranega plakata danes? Zakaj je nujno, da plakati niso podrejeni le komercialnim sporočilom? Kako je korona spremenila plakat in njegovo pozicijo v mestu? Zakaj se format plakata ohranja tudi v digitalnih medijih in kakšne plakate oblikujejo digitalni domorodci? Razpravljata eksperta za plakat Radovan Jenko (ALUO – Akademija za likovno umetnost in oblikovanje) in Tomaž Drozg (Tam-Tam mestni plakati), povezuje Zala Velkavrh. Vabljeni tudi v Plakatno galerijo Figovec v Ljubljani na razstavo družbenokritičnih plakatov Mestni kri(ti)ki.

ČETRTEK, 20. 5. 2021 – 15.00: Stopinje čez mejo: literarne stopinje koroških Slovencev

Felix Oliver Kohl, Erwin Köstler, Dominik Srienc in Andrej Leben se v monografiji Nadregionalna, večjezična, omrežena: literatura koroških Slovenk in Slovencev v preobrazbi lotevajo integralnega prikaza literature, ki je s sintagmo manjšinska literatura ni več mogoče ustrezno opisati. Literatura koroških Slovencev se je v zadnjih tridesetih letih spremenila v hibriden, diferenciran in gibljiv sistem z najrazličnejšimi umetniškimi in estetskimi izhodišči, hkrati pa jezik, etnična ali regionalna pripadnost niso več merodajni kriteriji pri opredelitvi in zaznavanju njihove literature. Moderatorka: doc. dr. Amalija Maček.

ČETRTEK, 20. 5. 2021 – 16.00: Žiga X Gombač: Grad, časovni zaklad

Ljubljanski grad skozi čas in zgodbe o gradu, ki vas bodo presenetile. Video pripravila: Kaja Pavletič. Fotografija Belina (MGML, foto: Matevž Paternoster).

ČETRTEK, 20. 5. 2021 – 17.00: Kaj prevajati? Kdo snuje prevodni kanon?

Pogovor v okviru cikla »Pridobljeno s prevodom« Društva slovenskih književnih prevajalcev se bo osredotočal zlasti na vprašanji smernic in kriterijev izbora pri snovanju prevodnega kanona pri nas. Kakšna je pri tem vloga prevajalca in po katerih merilih se ravnajo uredniki pri zasnovi knjižnega programa, bodo spregovorili gosti omizja, Špela Pavlič, urednica založbe Beletrina, prevajalec Iztok Ilc in Aljoša Harlamov, urednik Cankarjeve založbe. Pogovor bo vodila prevajalka Mateja Seliškar Kenda. Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

ČETRTEK, 20. 5. 2021 – 18.00: Slovanski večer: Stopinje v slovanskih mestih

Na letošnjem Slovanskem večeru vas vabimo na pot po sledeh slovanskih mest v literaturi, arhitekturi in zgodovini. Za varen korak bodo poskrbeli izkušeni stezosledci in pustolovci z vseh študijskih smeri Oddelka za slavistiko. Potepali se bomo po Ohridu, brali razglednice iz Bolgarije, odkrivali skrivnostni Tretjitj, šli po sledeh Barbare Celjske, preiskovali temni Poznanj, iskali češki pečat v Ljubljani, obiskali rusko Novo mesto in se urili v etimologiji. (Tradicionalna majska prireditev Oddelka za slavistiko) Vabljeni na Zoom. (Meeting ID: 944 7535 4929, Passcode: 643618) Več na: Stopinje v slovanskih mestih.

ČETRTEK, 20. 5. 2021 – 19.00: Romanske orglice

Po lanskem sprehodu po pariških ulicah francistka Florence Gacoin-Marks predstavlja deset skladb iz romanskih dežel, ki jih igra na svoj inštrument, ustno harmoniko. Klasična glasba iz Francije, Italije, Romunije in Španije, bossa nova iz Brazilije, počasen tango iz Argentine in poseben hommage italijanskemu skladatelju Enniu Morriconeju, ki nas je točno pred enim letom zapustil, a bo njegova glasba za vedno odmevala v naših srcih. Lepo vabljeni k poslušanju tega spletnega glasbenega dogodka!

ČETRTEK, 20. 5. 2021 – 20.00: Glasbeni potep po evropskih mestih s skupino I Benandanti

Ta mednarodna slovensko-italijanska zasedba nosi ime po “dobrih popotnikih”, ki so v 16. in 17. stoletju potovali od vasi do vasi in odganjali zle sile in uroke. Če so bili pri tem uspešni, je bila tudi letina dobra … Kot tedanji srednjeveški predhodniki, se tudi današnji I BENANDANTI z glasbo sprehajajo po našem prostoru – severnem delu Italije, Venetu, pa tudi območju Slovenije in Avstrije. Njihov glasbeni domet pa sega še dlje. Navzgor vse do Škotske, na evropskih tleh je skoraj ni dežele, katere se ne bi glasbeno dotaknili, pa vse preko Balkana do Bližnjega vzhoda. Slišati je tudi rusko, klezmer in romsko glasbo. Poslušalstvo navdušijo tudi s številnimi glasbenimi inštrumenti, ki jih hitro menjujejo, celo med samimi skladbami, pa tudi vizualno z njihovimi slikovitimi opravami.